| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 475 |
| Vezava | Mehka |
| Založba |
Duh srednjeveške filozofije je klasično delo francoskega filozofa in zgodovinarja Etienna Gilsona, ki mojstrsko oriše srčiko srednjeveške miselnosti. Gre za eno najvplivnejših razprav o srednjeveški filozofiji 20. stoletja – knjigo, ki ne le razlaga, temveč uteleša način razmišljanja, ki je oblikoval temelje evropske duhovnosti, metafizike in teologije.
Gilson nas vodi skozi miselne tokove od Avguština in Anselma do svetega Tomaža Akvinskega ter razgrinja, zakaj srednji vek ni le temačna doba, temveč čas vrhunske filozofske koherence, v kateri sta bila vera in razum v dialogu – ne v sporu.
V knjigi Gilson prepričljivo pokaže, da srednjeveška filozofija ni le zgodovinska etapa, temveč ima svoj duh – način mišljenja, kjer sta teologija in filozofija tesno prepleteni. Osrednji poudarek ni na dvomu, temveč na iskanju resnice znotraj danosti razodetja. Cilj srednjeveškega misleca ni zgolj razlaga sveta, ampak njegovo umeščanje v metafizični red, ki presega vidno.
Gilson tako ne piše zgolj zgodovine idej, temveč nas vpelje v živ dialog z misleci, ki so verovali, da ima razum smisel le, če vodi k resnici – in ta resnica je po njihovem umeščena v Boga.
Duh srednjeveške filozofije ni namenjen le filozofom ali teologom, temveč vsakomur, ki želi razumeti, kako se je oblikovala evropska duhovna krajina. Knjiga odpira vprašanja o odnosu med vero in razumom, o naravi resnice, svobodi volje in ontološkem temelju vsega bivajočega.
V času, ko se filozofija pogosto izgublja v tehnikalijah, Gilsonovo delo ohranja jasnost, dostojanstvo in usmerjenost k bistvu. V njem bomo našli ne le razlago, ampak modrost – miselno držo, ki je zavezana resnici in presežnosti.
O avtorju:
Etienne Gilson (1884–1978) je bil eden najpomembnejših zgodovinarjev filozofije 20. stoletja in ključna osebnost pri razumevanju srednjeveške miselnosti. Bil je profesor na Sorboni, Harvardu in Collège de France ter ustanovitelj znamenitega Institut médiéval d’études v Torontu. Njegova dela, med katerimi je Duh srednjeveške filozofije najbolj znano, so ponovno utemeljila pomen sholastične filozofije in vpliv svetega Tomaža Akvinskega na razvoj evropske misli.