Leto izida: 2024
Vezava: Mehka
Število strani: 387
Založba: Ciceron
Jezik: slovenski
€28,60 Izvirna cena je bila: €28,60.€25,90Trenutna cena je: €25,90.
5 na zalogi
Farmakonomija – Nick Dearden je provokativno, temeljito raziskano in izjemno aktualno delo, ki razkriva, kako so globalne farmacevtske korporacije uspele zdravje spremeniti v eno najbolj donosnih industrij na svetu. Nick Dearden, dolgoletni aktivist in direktor organizacije Global Justice Now, ne piše le o tem, kako farmacevtska industrija deluje – pokaže, kako njena moč vpliva na milijone življenj in oblikuje svetovno politiko.
Že uvod bralcu brez ovinkarjenja predstavi srž problema: dostop do zdravil ni odvisen samo od znanstvenega napredka, ampak tudi od političnih odločitev, zakonodaje o patentih in ekonomskih interesov nekaj multinacionalk, ki imajo monopol nad življenjsko pomembnimi terapijami. Te odločitve lahko rešijo ali uničijo življenja – in Dearden natančno pokaže, kako in zakaj.
Knjiga Farmakonomija – Nick Dearden razkrije, da farmacevtske korporacije pogosto uporabljajo patentni sistem ne le za zaščito inovacij, ampak predvsem za ohranjanje monopola in maksimiranje dobičkov. Avtor pojasni, kako patenti v teoriji spodbujajo raziskave, a v praksi pogosto pomenijo, da se cene zdravil dvignejo do astronomskih višav, kar onemogoča dostop revnejšim prebivalcem in državam.
Dearden predstavi primere iz držav v razvoju, kjer so življenjsko pomembna zdravila za HIV, rak ali redke bolezni predraga za javne zdravstvene sisteme, čeprav bi se jih dalo proizvesti bistveno ceneje. Tovrstne zgodbe niso osamljeni primeri, ampak sistemski problem, ki ga poganjajo interesi korporacij.
Avtor brez zadržkov pokaže, da velik del farmacevtskega proračuna ni namenjen raziskavam, kot bi pričakovali, temveč marketingu, lobiranju in odnosom z javnostmi. V številnih primerih se več vlaga v oglaševanje in promocijo kot v razvoj novih, resnično prebojnih zdravil.
Farmacevtske družbe pogosto lansirajo “me-too” zdravila – zdravila, ki so skoraj enaka obstoječim, vendar jim novi patenti omogočajo ohranitev monopola. Rezultat? Bolniki in zdravstveni sistemi plačujejo več, medtem ko inovacije stagnirajo.
Farmakonomija razkriva tudi, kako farmacevtska industrija vpliva na zdravstvene delavce in politike. Dearden opisuje mrežo izobraževalnih dogodkov, sponzorstev in raziskovalnih donacij, ki ustvarjajo “mehki pritisk” na zdravnike, da predpisujejo določena zdravila.
Lobistični vpliv sega še dlje – farmacevtske korporacije imajo pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje in mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki povečujejo trajanje patentne zaščite, omejujejo proizvodnjo generikov in preprečujejo državam, da same določajo cene zdravil.
Ena najmočnejših točk knjige je analiza odziva farmacevtske industrije na pandemijo COVID-19. Dearden pokaže, kako so se podjetja odločala o tem, katerim državam bodo prodala cepiva in po kakšnih cenah – pogosto glede na kupno moč, ne glede na nujnost.
Medtem ko so bogate države zavarovale večkratnik potrebnih zalog, so revnejše čakale mesece ali leta, da bi prejele zadostne količine. To je avtorju služilo kot aktualen in boleč primer, kako globalna farmacevtska ekonomija daje prednost dobičku pred javnim zdravjem.
Nick Dearden ne ostane zgolj pri kritiki. V zadnjih poglavjih predstavi predloge za preoblikovanje sistema:
Poudari, da spremembe niso le stvar moralne dolžnosti, temveč tudi javnega interesa – saj bolj dostopna zdravila zmanjšujejo zdravstvene stroške in krepijo celotne skupnosti.
Farmakonomija – Nick Dearden je knjiga, ki pove resnico, ki jo farmacevtska industrija ne želi slišati v javnem diskurzu. Bralcu odpre oči za dejstvo, da je trenutni sistem farmacije rezultat političnih odločitev, ki jih je mogoče spremeniti.
Avtor piše jasno, podprto z raziskavami, a tudi z zgodbami resničnih ljudi, ki so zaradi sistema izgubili dostop do zdravljenja. S tem knjiga ni le kritika, temveč poziv k akciji – k pritisku na politike, k večjemu angažmaju civilne družbe in k spremembam zakonodaje, ki bo zdravje postavila pred dobiček.
Nick Dearden je britanski aktivist in direktor organizacije Global Justice Now, kjer se posveča vprašanjem globalne ekonomije, človekovih pravic in pravičnosti v dostopu do zdravil. Dolga leta je raziskoval vpliv farmacevtske industrije na svetovno zdravje in je eden vodilnih glasov v kampanjah za reformo patentne zakonodaje. Njegovi nastopi v medijih in na mednarodnih forumih so pogosto usmerjeni v kritiko nepoštenih ekonomskih praks, ki ohranjajo globalno neenakost.