Psihologija totalitarizma Mattias Desmet – razumevanje mehanizmov sodobnih družb

Psihologija totalitarizma je temeljno delo belgijskega profesorja klinične psihologije Mattiasa Desmeta, ki je z izjemno lucidnostjo in pogumom osvetlil družbene procese, značilne za 20. in 21. stoletje. Knjiga ne obravnava totalitarizma zgolj kot zgodovinskega pojava, vezanega na režime, kot sta bila nacizem in stalinizem, temveč ga razume kot dinamičen psihološki in družbeni pojav, ki se lahko razvije tudi v sodobnih demokratičnih družbah. Desmet raziskuje, kako kolektivna anksioznost, propaganda in izolacija ustvarjajo pogoje, v katerih posamezniki zlahka sprejemajo omejitve svobode in avtoritarne vzorce.

Množična formacija kot osrednji koncept

Jedro knjige predstavlja pojem množične formacije (mass formation), s katerim Desmet označuje psihološki proces, pri katerem posamezniki v negotovih časih izgubijo občutek smisla in pripadnosti. V takšnih razmerah se množice zlahka navežejo na enotno pripoved, ki jo oblikujejo politične, medijske ali ideološke sile. Ta pripoved daje ljudem občutek varnosti in identitete, a hkrati vodi v slepo poslušnost in zatiranje kritičnega mišljenja. Avtor poudarja, da množična formacija ni stvar oddaljene preteklosti, temveč aktualen pojav, ki ga lahko prepoznamo v današnjem svetu, zaznamovanem z globalnimi krizami, pandemijami in družbenimi delitvami.

Zgodovinski primeri kot opozorilo

Desmet bralca popelje skozi zgodovinske primere totalitarnih režimov in pokaže, kako so se oblikovali podobni psihološki mehanizmi. Vzpostavi vzporednice med družbenimi pogoji, ki so omogočili vzpon nacizma in stalinizma, ter sodobnimi razmerami, kjer strah in negotovost ustvarjata prostor za kolektivno sugestijo. Avtor opozarja, da totalitarizem ne nastane zgolj z uporabo sile, temveč predvsem s tem, da ljudje sami podredijo svojo voljo in kritičnost prevladujočemu narativu.

Vloga znanosti in propagande

Eden najmočnejših delov knjige je analiza odnosa med znanostjo, propagando in oblastjo. Desmet poudarja, da znanost postane nevarna, ko se spremeni v ideologijo, ki ne dopušča dvoma ali dialoga. Namesto odprtega raziskovanja in pluralnosti mnenj se pojavi t. i. “tehnokratski totalitarizem”, kjer so odločitve utemeljene na avtoriteti strokovnjakov in enotnih razlagah, brez prostora za kritično presojo. Avtor opozarja, da je tovrstna instrumentalizacija znanosti eden ključnih korakov v nastanku sodobnih oblik totalitarizma.

Psihološki vplivi na posameznika

Knjiga ne govori zgolj o družbenih strukturah, temveč tudi o tem, kako totalitarni procesi vplivajo na posameznika. Množična formacija ustvarja iluzijo enotnosti in smisla, a hkrati vodi v dehumanizacijo tistih, ki se z njo ne strinjajo. Nasprotno mnenje je pogosto označeno kot nevarno ali sovražno, kar poglablja družbene razkole. Posameznik se znajde v moralni dilemi: ali slediti množici in ohraniti pripadnost, ali pa vztrajati pri resnici in tvegati izključenost.

Pot do odpornosti

Desmetovo delo ni zgolj opozorilo, temveč tudi iskanje rešitev. Avtor verjame, da je ključna pot do odpornosti v odprtem dialogu, kritičnem mišljenju in osebni odgovornosti. Le če se ljudje pogovarjajo, postavljajo vprašanja in vztrajajo pri resnici, se lahko družba izogne zdrsu v totalitarne vzorce. Pomembna je tudi krepitev skupnosti in občutka smisla, ki ju ljudje najdejo v medsebojnih odnosih in ustvarjalnih dejavnostih, ne pa v slepem sledenju enotnim ideologijam.

Aktualnost knjige

Psihologija totalitarizma je knjiga, ki jo mnogi razumejo kot odziv na sodobne globalne izzive. Čeprav avtor izhaja iz znanstvenih raziskav in psiholoških teorij, je njegova analiza namenjena širokemu krogu bralcev. Je izzivalna, mestoma provokativna, a nujna za vse, ki želijo razumeti, kako delujejo družbeni procesi in kako ohraniti svobodo v času negotovosti. Desmetovo delo postavlja bralca pred ogledalo – ali bomo kot posamezniki in kot družba zmogli ohraniti kritičnost, odprtost in človečnost?

O avtorju

Mattias Desmet (1976) je belgijski profesor klinične psihologije na Univerzi v Gentu. Njegov koncept množične formacije je postal mednarodno prepoznan in pogosto citiran v razpravah o propagandi, družbeni manipulaciji in nevarnostih sodobnih oblik totalitarizma. S knjigo Psihologija totalitarizma je stopil med najpomembnejše sodobne mislece, ki opozarjajo na krhkost demokratičnih struktur in pomen človeške svobode.