| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 773 |
| Vezava | Trda |
| Založba |
Zaton zahoda 2. del nadaljuje Spenglerjevo monumentalno filozofsko-zgodovinsko analizo, ki zavrača linearni pogled na zgodovino in ga nadomešča z vizijo cikličnega razvoja visokih kultur. V tem drugem delu, podnaslovljenem Oblika in stvarnost, Spengler podrobno razčleni politične, ekonomske in duhovne aspekte civilizacij v njihovih zadnjih fazah, s posebnim poudarkom na Zahodu.
Spengler tu razvija tezo, da v zadnjih stadijih civilizacij prevladata racionalizacija in tehnična moč, medtem ko kreativni, umetniški in religiozni duh izgubljata svojo notranjo gonilno silo. V tem okviru analizira:
✅ politične tipe oblasti in njihove preobrazbe v obdobju dekadence,
✅ ekonomijo in kapitalizem kot simptoma civilizacijskega izčrpanja,
✅ znanost in tehnologijo kot značilna izraza pozne civilizacijske faze,
✅ ter usodo Zahoda, ki po Spenglerjevem prepričanju stoji pred neizogibnim zatonovanjem.
Zaton zahoda 2. del ni le zgodovinska analiza – je briljanten vpogled v globinske vzorce kulture in družbe. Njegove ideje so:
🔹 vplivale na filozofe, kot so Heidegger, Toynbee, Adorno in Jünger,
🔹 zaznamovale konservativno revolucijo in številne kulturne debate 20. stoletja,
🔹 in danes znova postajajo aktualne, ko Zahod razpravlja o svoji identiteti in prihodnosti v globalnem svetu.
V slovenskem prevodu je Spenglerjev Zaton Zahoda izšel v dveh delih:
1️⃣ Obris in dejstvo (2009)
2️⃣ Oblika in stvarnost (2023)
Šele skupaj tvorita celovito delo, ki ponuja neprecenljiv vpogled v Spenglerjevo vizijo civilizacijske zgodovine.
Oswald Spengler (1880–1936) je bil nemški zgodovinar, filozof in kulturni teoretik, ki je s svojo ciklično teorijo civilizacij zaslovel kot eden najbolj kontroverznih mislecev 20. stoletja. Njegovo delo Zaton Zahoda ostaja osrednje besedilo kulturne teorije in kritike, ki še danes izziva bralce, ki razmišljajo o smislu in usodi sodobnega sveta.





