| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 142 |
| Vezava | Mehka |
| Založba |
Noe postane moralni inšpektor človeštva in si skoraj sam zakrivi vesoljni potop.
V drugem delu svetopisemske trilogije Ralfa Königa, ki sledi po Prototipu, v središče stopi Noe. Ne kot nežni graditelj barke in ljubitelj živali, ampak kot homofoben, vzvišen in siten možakar, ki se neprestano pritožuje nad razvratom Sodome in Gomore. Redno jezdari v mesti, da bi na lastne oči preučil grehe, o katerih se tako rad razburja.
Njegovo nerganje doseže vrhunec, ko ga Bog, naveličan nenehnega jamranja, nagradi s tistim, kar si najbolj želi: vesoljni potop. Noe zagrabi priložnost in začne graditi barko. Nič mu ni odveč, niti to, da vse premaže s smolo. Njegovo navdušenje nad prihodnjim izbrisom greha je brezmejno. Več težav ima z zbiranjem parov živali, kjer se začne kazati Božji smisel za humor, ki presega Noetovo predstavo o redu in redukciji.
König tukaj nadgradi svoje biblijsko posmehovanje. Velik del besedila je napisan v verzih, ilustracije so nabite z značilnim humorjem, rime pa so bolj sočne kot pridige, ki jih Noe tako rad deli. Strip temelji na resnem poznavanju svetopisemskih virov, a jih avtor obrne na glavo in ustvari Noeta, kakršnega ne boste našli v nobenem molitveniku.
Arhetip je brez zadržkov, duhovit in čisto malo predrzen. Je izjemna satira, ki je ni mogoče brati ravnodušno. Primerna je za vsakogar, ki zna ceniti humor, ne glede na svetovni nazor.
Noeta, ki gre v Sodomo po preverjene dokaze
Potop, ki je kazen, a še bolj odrešitev pred njim samim
Živalske pare, ki presenetijo tudi Noeta
Satirično upodobitev biblijske zgodbe brez zavor
Rime, domislice in humor, ki ni za nedeljsko šolo





