👥 Med duhovnimi očeti in generacijskimi brati

Navzkrižna srečavanja niso le spomini. So intimna, esejistično oblikovana soočenja s posamezniki, ki so zaznamovali slovensko kulturo in avtorjevo osebno rast. Taras Kermauner se v knjigi loteva portretov svojih duhovnih mentorjev – Edvarda Kocbeka, Josipa Vidmarja, Božidarja Jakca, Borisa Kidriča in drugih – pri čemer ne išče idealizacije, temveč iskreno bližino, napetost, občudovanje in razočaranje.

✍️ Refleksija generacije, ki je živela zgodovino

V osrednjem delu se osredotoča na svoje generacijske sodobnike, kot sta Peter Božič in Marjan Rožanc. Ti portreti postajajo vzporedni monologi, v katerih se razkrivajo razlike v misli, poetiki in življenjski drži, a tudi globoko skupno bistvo – neizmerna želja po resnici, četudi boleči.

👨‍👦 Oče kot končna os in duhovna gravitacija

Knjigo sklene pretresljivo poglavje o avtorjevem očetu, Franetu Kermaunerju – temeljni figuri avtorjevega življenja. Ta sklepni del presega običajno spominsko prozo in se sprevrže v duhovni obračun, zaznamovan s hvaležnostjo, bolečino in razumevanjem.

🔍 Slovenska intelektualna zgodovina v ogledalu posameznika

Kermauner ne prikazuje zgodovine z razdalje. Njegovo pero je osebno, zavezujoče in boleče odkrito. Ne skriva, da je tudi sam del igre – zvest le lastnemu nenehnemu iskanju smisla in poglobljenemu razmisleku o etiki, umetnosti, veri, politiki.
Zato zbirka presega žanrske okvire in postane zgodovinski dokument duha, ujet med intimno izpoved in kulturno analizo.

🖋️ O avtorju: Taras Kermauner

Taras Kermauner (1930–2008) je bil literarni zgodovinar, dramatik, filozof in eden najvplivnejših slovenskih mislecev druge polovice 20. stoletja. Bil je gonilna sila eksistencialne hermenevtike, ustanovitelj revije Perspektive in nepopustljiv iskalec resnice – tudi tam, kjer je ta neprijetna.

📘 Navzkrižna srečavanja so knjiga, ki presega čas. Za vse, ki želijo razumeti slovensko intelektualno pokrajino, osebno ranljivost misleca in moč besede kot notranje prisege.